Križna gora (856m)

Križna gora je 856 m visok razgledni vrh med Loškim in Cerkniškim poljem. Pogled nanj privablja zlasti romarska cerkev sv. Križa. Po ljudskem izročilu je bil na njenem mestu nekdaj postavljen velik križ. Ob njem so se verniki zbirali k molitvi.

Kot izredna razgledna točka je imela Križna gora od nekdaj pomemben strateški položaj. Sprva je bilo tam prazgodovinsko gradišče, nato pa utrjena antična naselbina. O tem pričajo številne arheološke izkopanine kot tudi ohranjen 135-metrski zid na severni strani hriba. V 15. in 16. stoletju je utrdba na Križni gori služila kot zatočišče pred Turki.

Najstarejši zapis o manjši cerkvi sv. Križa na Križni gori je iz leta 1526. V 17. stoletju je cerkev z novima kapelama dobila renesančni pridih. Kot božjepotna je zaživela po letu 1743, ko so do nje postavili trinajst kapelic križevega pota, tik pod vrhom pa poslopji romarske hiše in farovža. Zaradi vse večjega števila romarjev iz različnih krajev je bila s privolitvijo oglejskega patriarha zgrajena večja, pozno-baročna cerkev, ki je bila posvečena leta 1767. Ob njej je bil sezidan tudi sedanji zvonik. Viharji in požari so streho zvonika večkrat poškodovali, zato je od leta 1927 pokrit zgolj z ravno betonsko ploščo. Bogata notranja oprema cerkve je bila v letih po 2. svetovni vojni delno uničena in izropana.

Umetnostnozgodovinsko veljavo daje cerkvi monumentalen in pretresljiv pasijonski cikel, delo slovenskega baročnega mojstra Fortunata Berganta. Dragocene originale so v cerkvenih oltarjih nadomestile kopije, delo domačinke akad. slik. Stanislave S. Púdobske, ki je tudi avtorica podob križevega pota v kapelicah, ki so bile leta 1986 temeljito obnovljene.

Križna gora je zelo priljubljena izletniška točka, do katere vodi več poti.