DOSTOP: Z avtomobilom se je možno pripeljati prav do vasi Sveta Ana (722 m), od koder je do vrha 20 minut zmerne hoje.
Še bolje bo, če se na Križno goro povzpnete iz Loža (590 m) preko vasi Sveta Ana (60 min) ali izpred vhoda v Križno jamo (629 m), 45 min.
Čez Križno goro vodi tudi označena Cerkniška planinska pot (... Bločice - Križna gora - Klance ...); na vrhu sta vpisna knjiga in žig.
Križna gora je razgledni vrh med Loškim in Cerkniškim poljem. Pogled nanj privablja zlasti romarska cerkev sv. Križa s svojim nekoliko trdnjavskim videzom. Tudi sama oblika cerkve, če jo pogledamo s ptičje perspektive, je v obliki križa. Po ljudskem izročilu je bil na njenem mestu nekdaj postavljen velik križ. Ob njem so se verniki zbirali k molitvi.
Loška dolina je v pozni bronasti in starejši železni dobi (9.-4. st. pr. Kr.) postala eden izmed centrov t.i. notranjske skupnosti. Središče skupnosti je bila, vsaj do 6. st. pr. Kr., utrjena naselbina-gradišče na Križni gori. Kot izredna razgledna točka je imela Križna gora pomemben strateški položaj. Sprva je bilo tam prazgodovinsko gradišče, nato pa antična naselbina. O tem pričajo številne arheološke izkopanine kot tudi ohranjen 135-metrski zid na severni strani hriba. V pozni antiki (5. in 6. st.) je postala cesta na severnem obrobju doline, speljana čez Bloke na Dolenjsko, ena glavnih prometnic. V njeni bližini, na Križni gori, pa je bila zgrajena močno utrjena naselbina, ki je imela nad njo popoln nadzor. V 15. in 16. stoletju je utrdba na Križni gori služila kot zatočišče pred Turki.
Najstarejši zapis o manjši cerkvi sv. Križa na Križni gori je iz leta 1526. V 17. st. je cerkev z novima kapelama dobila renesančni pridih. Kot božjepotna je zaživela po letu 1743, ko so do nje postavili trinajst kapelic križevega pota in blagoslovili slike v njih. Iz tega obdobja sta tudi poslopji romarske hiše in farovža tik pod vrhom. Zaradi vse večjega števila romarjev iz različnih krajev je bila s privolitvijo oglejskega patriarha zgrajena večja, pozno-baročna cerkev, ki je bila posvečena leta 1767. Ob njej je bil sezidan tudi sedanji zvonik. Viharji in požari so streho zvonika večkrat poškodovali, zato je od leta 1927 pokrit zgolj z ravno betonsko ploščo. Bogata notranja oprema cerkve je bila v letih po drugi svetovni vojni delno uničena in izropana.
Kapelice križevega pota so bile leta 1986 temeljito obnovljene. Podobe križevega pota so delo domačinke, akad. slik. Stanislave S. Púdobske. Njenih je tudi pet kopij slik, ki so v cerkvenih oltarjih nadomestile dragocene originale slovenskega baročnega slikarja Fortunata Berganta.
VIRI: Alma Bavdek: Poselitev Loške doline od pozne bronaste dobe do pozne antike, NMPo.
http://www.kam.si/romarske_cerkve/krizna_gora_nad_lozem.html
Janez Kebe: Križna gora nad Ložem (1987) in Loška dolina z Babnim Poljem (1996).
FOTOGRAFIJE: Edvard Šega
