Slovenski kulturni praznik

»Sem eden izmed slovenskih slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami. Težko je sprejeti, da je dosti tega, kar nam je bilo v življenju nadvse pomembno, minilo. Nekaj se je končalo, nekaj je odšlo. Ne moremo se vrniti nazaj in zgraditi novega začetka, lahko pa gradimo lepšo prihodnost. Zato imamo še vedno sanje, tudi ko se vse podre in je potrebno iti naprej. Saj takrat so še bolj pomembne. In tudi vedno je še čas. In ko se zgodi, je tudi pravi čas. Zato bodimo otroci, verjemimo! Kajti če res verjameš, se zgodi. In to je to. Resnica vseh resnic, vredna suhega zlata; bistvo vseh učenj, nekdanjih in novodobnih: verjeti.

Te naše sanje so tako postale slikanje. Mogoče si jih sami nikoli niti ne bi upali izbrati, saj je bilo toliko bolj važnega za postoriti in nikoli ne bi bil pravi čas. Mogoče pa so sanje izbrale nas, da jih uresničimo. Ja, zame bo prej to, saj vem, da sem preveč okoren, da bi si upal in znal sam sprejeti tako pomembno odločitev. Tako je slikarstvo postalo nov način mojega življenja, hkrati pa tudi moj poklic, še več - izpolnitev in poslanstvo. Zame je to način izražanja, saj sem z besedami bolj zadržan. V slikah bi rad prikazal svetlobo, srečo, upanje. Rad bi pokazal, da verjamem v dobro, da mi je uspelo zgoraj napisano. Rad bi, da barve plešejo, da žarijo - kot človek, ki mu je dobro.«

Željko Vertelj