Razstava akad. slik. Karmen Bajec v gradu Snežnik

V galerijskih prostorih gradu Snežnik je do 18. novembra 2012 na ogled razstava likovnih del akademske slikarke KARMEN BAJEC z naslovom »Notranji pogled«. 
Ogledi so možni v okviru urnika gradu Snežnik: vsak dan, razen v ponedeljek, od 10.00 do 17.00; za obiskovalce je 1. novembra grad zaprt. Lepo vabljeni!

Odprtje razstave je bilo v četrtek, 18. oktobra 2012. Avtorico in njeno likovno ustvarjanje je predstavila umetnostna zgodovinarka ga. Polona Škodič. Večer sta z glasbo prepredla Anemarija Štefančič – vokal in Tadej Podobnik - klavir.

Akademska slikarka in magistra umetnosti Karmen Bajec je bila rojena leta 1981 v Šempetru pri Novi Gorici. Po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, je vpisala študij slikarstva na Ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje pod mentorstvom prof. Metke Krašovec. Leta 2005 je diplomirala ter leta 2010 magistrirala pri prof. Bojanu Gorencu in prof. Metki Krašovec. Drugi letnik podiplomskega študija je zaključila na študijski izmenjavi v Talinu v Estoniji. Leta 2010 je pridobila strokovno pedagoško-andragoško izobrazbo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Obiskovala je usposabljanja kulturnih delavcev in oseb z oviranostjo z namenom njihove integracije na kulturnem področju. Ukvarja se s slikarstvom, pedagoškim vodstvom, likovno kritiko in ilustracijo.  Že nekaj let živi in ustvarja v Starem trgu pri Ložu.
Sodelovala je na slikarskih kolonijah, imela številne skupinske razstave in sedem samostojnih ter 2004 prejela drugo nagrado XV. Kolonije diplomantov ALUO.

Pred razstavo v gradu Snežnik je o svojem ustvarjanju zapisala:
"Zadnja dela mojega ustvarjanja se nanašajo na manjše ali večje formate usmerjene h kvadratni zasnovi, kot na primer 120 x100 cm. Na manjša platna so napeti robčki iz starega tekstila. Nato so platna navadno poslikana z oljnimi barvami in občasno obdelana z aplikacijami iz tekstilij.
Idejo za stvaritev koncepta sem našla v raziskavah pravljičnih simbolov, pojavov iz narave, socialnih vzorcev in družbenih mitov, ki izhajajo iz starih verovanj o svetu. Zasnova slik sega iz raziskave o arhetipskih simbolih iz človeškega in živalskega sveta. Nastala je serija desetih preprostih miniatur, ki predstavljajo poslikavo kolektivnih simbolov in arhetipov iz človekovega nezavednega sveta.
V tokratni seriji poslikave arhetipskih simbolov človeka in živali zamenjujejo predstave abstraktnejših utrinkov iz narave, ki se povezujejo z njeno geometrijsko zasnovo. Tu se koncept nezavednega iz realističnih simbolov prelevi v simbolne oblike iz narave. Preobraženi simboli v nas sprožijo delovanje nezavednega dela našega uma.
Stare oblike ali praoblike nosijo v sebi božansko geometrijo, ki jo skozi zgodovino skrivajo v sebi. Pozabljena znanja, ki so zakodirana v simboliki kroga, kvadrata ali trikotnika so stari nosilci vrednot reda in miru, ki izginjajo ali jih človeštvo v sedanjem času nehote išče. Na trenutke se zgodovinski zapisi skozi različne oblike dela človeških rok odkrijejo in na novo postavljajo izginule vrednote v sedanji čas.
Téma, ki jo postavlja narava skozi svetlobne nianse optičnega, videnega, je glavna tema zaznave vidnega sveta, o kateri se sprašujem na svojih slikah. Obstaja za videnim tudi kaj, kar je nevideno in deluje na nas skozi fiziologijo čutil, ko sproža v nas različne občutke med ogledovanjem slike? Zmoremo z zavestnim umom prodreti v popolno uganko slike? Je potrebno na neki točki zavestni um ukiniti, da se nam prikaže celotno izkustvo slike?...
Podobna vprašanja se nanašajo na definicijo mistike, ki je neizrekljiva ali neopisljiva, pa vendar omogoča posameznikom, da se jo lahko dotaknejo v trenutkih njihove sreče in jo izrazijo.
Prenos teme v likovno področje narekuje, da tematiko o obstoju, umovanju in percepciji človeških zaznav izrazim z izbranimi elementi in jih povežem s samim bistvom raziskovanja gledalca, ki samostojno išče področja neodkritih svetov. Gledalcu naj bi se ob gledanju odkrili skriti kodi slike, tako kot potuje skozi lastne izkušnje doživljanja sveta.