Poznam DEŽELO OSTRNIC?
Na to vprašanje bi nas večina, ki že celo življenje živimo na tem koncu Notranjske, brez zadržka odgovorilo pritrdilno. Pa bi se zmotili. Seveda vemo nekaj dejstev, nekateri do zadnjega kotička poznajo svojo vas, njeno zgodovino. Že drugi konec Loške doline pa nam ni več tako blizu.
To zavedanje je bilo osnova za idejo, da se srečamo ponudniki turističnih storitev in se skupaj naučimo kaj novega. Pobudo so z veseljem sprejeli v Ars Paladi Tišler iz Markovca in organizirali Študijski krožek (ŠK) z naslovom »Poznam deželo ostrnic?«. Vlogo mentorice je prevzela Janja Urbiha, ki je v preteklosti uspešno izpeljala že kar nekaj ŠK in ima hkrati kar nekaj izkušenj na področju turističnega vodenja. Zbrala se nas je kar pisana druščina – ponudniki prenočišč, lokalni turistični vodniki in ostali, ki jih to področje zanima. Najboljša stvar pri ŠK je namreč to, da ne zahtevajo predhodnega znanja z določenega področja, dovolj je želja naučiti se nekaj novega. Dobrodošlo je tudi to, da so ŠK za udeležence brezplačni, saj jih delno financira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. V času 25 ur, ki smo jih imeli na razpolago, smo si zadali za cilj spoznati čim več neznanih kotičkov, navezati stike z različnimi ponudniki in izdelati pobudo, s katero bi župana seznanili s svojimi idejami in željami, kako bi lahko izboljšali stanje turistične ponudbe v Loški dolini.
Obiskali smo res pisano paleto malo manj znanih, pa zato nič manj zanimivih točk. Začeli smo na Gornjem jezeru in Lazah. Po sprehodu do izvira smo zavili do kmetije t´Dolajn, kjer so nam – da nam vlažne noge ne bi nakopale prehlada – dali v pokušnjo nekaj njihovih domačih »rcnij«. Zaključili pa smo z ogledom Prenočišč Jezero, kjer nas je gostoljubnost lastnikov prepričala, da se gostje k njim radi vračajo. Ena od privlačnosti, zakaj gostje zahajajo k njim, je tudi ribolov v Cerkniškem jezeru. Ker pa vsak turist ni ribič, je bila naša naslednja točka ribogojnica v Vrhniki – o ribah, ribogojstvu in še marsičem je tekla beseda. V času, ko nam je vedno bolj pomemben izvor hrane na našem krožniku, je naša ribogojnica izvrstna priložnost, da turistu lahko razkažemo kraj, kjer je bila vzgojena riba, ki jo bo zvečer imel na krožniku. To potem to ni več le večerja, ampak zgodba, doživetje. Na kratko smo se oglasili tudi pri naši speči lepotici – graščini Koča vas. Njena podoba je bolj klavrna, a z najlepšo lipo in zgodbo o Župančiču, napredni grofici in ostrnicami pred gradom bo obiskovalec začutil, zakaj smo ga pripeljali tja. Popoldan se je že krepko prevesil v večer, ko se še kar nismo mogli posloviti s Kmetije Bajer. Preveč je za naštevati, kaj vse imajo - kraj je z eno besedo čaroben. Še tako razvajen turist bo moral priznati, da je kmetija vredna ogleda. Ponovno je v ozadju zgodba, zgodba družine, ki na tej zemlji vztraja že stoletja in ki jo mlada družina uspešno nadaljuje. Grad Snežnik vsako leto obišče kar nekaj obiskovalcev. A naš namen je bil gostu prikazati tudi njegovo okolico. V gradu si ogledajo kje in kako so živeli zadnji lastniki, sprehod okrog gradu in do bližnjih vasi pa je odlična zgodba o povezanosti Schonburgov s krajem, domačini, skrbi za lepoto okolice gradu, gospodarjenju z gozdovi in še in še. Zgodb za ure in ure…. V teh dneh začenja z obratovanjem tudi Pristava Snežnik, zato smo bili prijazno povabljeni na ogled, manjkala pa ni niti pogostitev. Že nekaj let v vasi Podgora deluje zasebni Vojaško – kmečki muzej Pucelj, ki je bil naša naslednja točka. Marsikaj zanimivega je za videti, za mnogo predmetov nam njihova uporabnost ni bila znana. A gospod Pucelj z veseljem razloži, pogovor steče, kako se je kaj delalo, kako se je čemu reklo - odličen kraj, če želimo turistu razložiti, kako so se kmečka opravila delala včasih. Zavili smo še na Vrh, si ogledali sušilnico sadja in spoznali nekaj zgodovine. Odkrivanje dežele ostrnic smo zaokrožili z udeležbo na Pohodu po poteh dediščine. Za piko na i pa smo pogledali še k sosedom na Bloke – bilo je lepo, zaključek pa prijeten predvsem našim želodčkom. Ker pa so Bloke s svojimi številnimi vasicami prehud zalogaj za en dan, je to mogoče dobro izhodišče za nov študijski krožek? A pozimi se je na Blokah bolje tiščati na toplem, ob peči. Spomladi pa…. kdo ve ...
Mateja Peček
Vse objave