Živim v neposredni bližini kulturnega bisera – Gradu Snežnik, v vasi Kozarišče, kamor sem se poročila. Grad obiskujem že leta in se pri njem udejstvujem na najrazličnejše načine. Tako ga spoznavam, leto za leto…Nosi premnogo zanimivih zgodb, ki jih ni mogoče spoznati in predstaviti v eni uri. Pa vendar je obisk gradu vedno izjemen, tako notranjost z avtentičnim ohranjenim pohištvom s konca 19. stoletja, kot prekrasna narava, ki ga obkroža in številnimi zgodbami ki se skrivajo v njem. Te imam najraje. Rada imam zgodbe o ljudeh. Zanima me, kako so živeli. Rada jih predstavim naprej.
Vedno me je tudi zanimalo, kako so živeli moji predniki. V svoji rojstni vasi Selšček – Gasparijevi vasi, pri Cerknici sem obnovila hišo svojih prednikov, Notranjsko hišo - kulturni spomenik, nekoč furmansko gostilno in trgovino. Rada jo pokažem svojim gostom in obiskovalcem. Njena vrata so vedno odprta. Povem, kako je potekala obnova, razkažem avtentičen interier tipične notranjske hiše, s »šporhetom« na drva, krušno pečjo, »kredenco«, »valjčkanimi« stenami, mama skuha žgance ali pa nareže domačo salamo. Obiskovalce popeljem v čas, ki so ga živeli njihovi dedki in babice, ali pa sami v otroštvu. Razkažem jim vas, kjer se je rodil slikar Maksim Gaspari, obiščemo vaško jedro, kjer stoji njegov doprsni kip, si pogledamo njegovo rojstno hišo in vas razglednic, kjer ima vsaka hiša namesto klasične hišne številke tablo z motivom z Gasparijevih razglednic.
Potem pa še skrivnostno presihajoče Cerkniško jezero. "Jezero je, jezera ni". Vsak dan drugačno, čudovito, čarobno, spremenljivo. Ki je tako zelo pritegnilo že Janeza Vajkarda Valvasorja in mu prineslo slavo z Slavo Vojvodine Kranjske. Kdor obišče Notranjsko, mora obiskati Cerkniško jezero.
Območje vodenja: Loška dolina, Cerknica, Menišija
Jeziki: slovenski in angleški